Nov poskus ameriškega vpletanja? Separatisti v Alberti iščejo podporo ZDA

Kanadska vlada se znova jezi zaradi ameriškega vpletanja v njeno ozemeljsko celovitost. Po izzivanju z izjavami o Kanadi kot 51. zvezni državi ZDA, uvajanjem in umikanjem visokih carin ter kritikam Donalda Trumpa zaradi sporazuma med Kanado in Kitajsko je Ottawo sedaj razburila novica o sestankih ameriških uradnikov s kanadskimi separatisti.

Kot je poročal Financial Times (FT), so se uradniki ameriškega zunanjega ministrstva srečevali z vodilnimi predstavniki skupine Alberta Prosperity Project, ki se zavzema za osamosvojitev kanadske province Alberta. Po navedbah virov za FT so se od aprila lani srečali vsaj trikrat, separatisti pa si želijo novega srečanja s predstavniki ameriškega ministrstva za finance. Skupina si od ZDA želi 500 milijard dolarjev kredita, s katerim bi ob morebitni osamosvojitvi financirali Alberto.

Pravni svetovalec kanadske skupine Jeff Rath je za FT dejal, da so ZDA zelo navdušene nad svobodno in samostojno Alberto, ter dodal, da imajo trdnejši odnos s Trumpom kot s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Na ameriški strani so medtem v uradnih izjavah zadržani. Zunanje ministrstvo je za FT dejalo, da se redno srečujejo z različnimi organizacijami civilne družbe.

Viri v ameriški administraciji pa so novinarjem časnika dejali, da ZDA ne nameravajo finančno pomagati kanadskim separatistom. Je pa pozornost s svojimi izjavami pritegnil ameriški finančni minister Scott Bessent, ki je Alberto označil za naravnega partnerja ZDA, njene prebivalce pa za zelo samostojne ljudi. Stiki separatistov z ameriškimi predstavniki so se pokazali tudi v kampanjah, kjer se je denimo pojavil predelan Trumpov slogan "Make Alberta Great Again" (Naredite Alberto spet veliko).

Kanadski premier Carney je ob sestanku s premierji kanadskih provinc glede poročil o sestankih dejal, da naj ZDA spoštujejo kanadsko suverenost.

Separatisti zbirajo podpise za referendum o neodvisnosti

Provinca Alberta leži na zahodu Kanade. Njeno identiteto in suverenistični značaj oblikuje njeno gospodarstvo. Je namreč bogata z nafto in skrbi za 84 odstotkov kanadske naftne proizvodnje. Kot piše CNN, velja za konservativno trdnjavo Kanade, tisti njeni prebivalci, ki zagovarjajo separatizem, pa se počutijo spregledane s strani vlade v Ottawi. Menijo, da ukrepi za zeleni prehod ovirajo njihovo naftno industrijo ter se ne strinjajo z nekaterimi ukrepi liberalnih vlad. Občutek odrinjenosti se je sicer po pisanju CNN pojavljal že v preteklosti.

V Alberti je sicer v teku kampanja zbiranja podpisov za izvedbo referenduma o neodvisnosti, ki jo vodi več separatističnih organizacij. Do maja morajo po pisanju CNN zbrati 177.732 podpisov volilcev, ki bi omogočili razpis referenduma o neodvisnosti. Lokalne oblasti Alberte so poleg tega aprila lani sprejele zakon, ki bi izvedbo takega referenduma olajšal. Premierka te province Danielle Smith sicer osamosvojitvi ni naklonjena.

Čeprav spremljevalci ocenjujejo, da bi lahko separatistične skupine zbrale dovolj podpisov, pa ostaja vprašanje, ali bi na referendumu neodvisnost podprlo dovolj ljudi. Anketa agencije Ipsos je po pisanju FT pokazala, da bi približno trije od desetih prebivalcev Alberte in Quebeca glasovali za ločitev svoje province od Kanade. Medtem je januarska anketa agencije Pollara Strategic Insights, ki jo povzema CNN, osamosvojitvi Alberte med njenimi prebivalci namerila 19-odstotno podporo.

Politologinja z univerze v Calgaryju Lisa Young je za kanadsko televizijo CBC ocenila, da samostojnost Alberte podpira od 20 do največ 30 odstotkov njenih prebivalcev. Medtem je politologinja Lori Williams z univerze Mount Royal University iz Calgaryja za CNN poudarila, da je med ljudmi tudi veliko "simboličnih separatistov". S tem izrazom je poimenovala ljudi, ki bi prispevali podpis za referendum samo zato, da bi kanadski vladi poslali sporočilo nezadovoljstva. V provinci so se v preteklosti že odvili tudi protesti proti odcepitvi, ki ji močno nasprotujejo tudi predstavniki staroselcev.